Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izjavil, da "nadaljevanje mučne agresivne drže Rusije v Ukrajini pomeni ogromno breme za prihodnost evropske celine in njenih mladih". Mattarella je poudaril, da je ruska agresija v Ukrajini spremenila zgodovino Evrope, kar je izrazil med srečanjem z novinarji ob podelitvi nagrade Cerimonia del Ventaglio v Rimu 30. julija 2025.

Geopolitika.news poroča o zaskrbljenosti v vzhodni Evropi, saj ZDA ne jamčijo več ohranjanja sedanje ravni svojih vojaških sil na celini. Hkrati echo24.cz opozarja na splošen upad in dekadenco Evrope, ki se zdi, da izgublja moč in vitalnost v primerjavi s preostalim svetom. Članek poudarja, da ta upad ni nujno povezan le z Donaldom Trumpom, temveč kaže na širši problem evropske šibkosti.

Analitiki in mediji opozarjajo na naraščajoče napetosti v Evropi, ki bi lahko vodile v tretjo svetovno vojno. Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino, ki je bila utemeljena s strahom pred širjenjem Nata, je namesto preprečitve povzročila širitev zavezništva z dvema novima članicama. Obstaja zaskrbljenost glede morebitnega »potresa« na Balkanu, ki bi ga sprožila ena država, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Zadnji »antiruski trojni pakt« med EU in Natom se razume kot dejavnik, ki presegata vsa dosedanja »analitična« predvidevanja in s tem povečuje nevarnost konflikta.

Osemnajst držav članic Evropske unije je zaprosilo za skupno 127 milijard evrov (147 milijard dolarjev) iz novega obrambnega sklada, ki je namenjen krepitvi evropske varnosti in zmanjšanju odvisnosti od ZDA. Sklad, imenovan Varnostno ukrepanje za Evropo (SAFE), bo Evropi pomagal zagotoviti lastno obrambo, pri čemer Poljska išče več kot tretjino razpoložljivih sredstev.

Evropa je na pragu vojaškega preobrata, saj se Nemčija pripravlja, da postane vodilna vojaška sila na celini. Država je sprožila obsežno modernizacijo vojske, vredno več deset milijard evrov, s ciljem nabave tisočev bojnih vozil in letal. Ta poteza je usmerjena v izgradnjo najmočnejše konvencionalne vojske v Evropi in hkrati zmanjšanje zanašanja na Združene države Amerike.

Osemnajst držav članic Evropske unije je zaprosilo za milijarde evrov iz novega obrambnega sklada, s katerim želi Evropa zagotoviti lastno varnost brez ZDA. Med prosilci je tudi Poljska, ki si prizadeva za več kot tretjino celotnega zneska sredstev iz sklada Security Action for Europe (SAFE).

Klingbeil je ob obisku finančnega ministra v Litvi, kjer so razpravljali o milijardnih izdatkih za krepitev evropske obrambe, koalicijo pozval tudi k večjim varčevalnim ukrepom v domačem zveznem proračunu. Poudaril je napetost med notranjimi proračunskimi omejitvami in zunanjimi obrambnimi zahtevami.

Združene države Amerike so potrdile, da si prizadevajo za hitro dobavo orožja Ukrajini, vključno z raketnimi sistemi Patriot. Ameriški veleposlanik pri Natu je dejal, da ZDA razmišljajo o prodaji sistemov Patriot iz lastnih zalog. Poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi je še posebej poudaril tesno sodelovanje z Nemčijo pri prenosu sistemov Patriot. Analitiki menijo, da Patriot sistemi sicer ne morejo preobrniti bitke, vendar predstavljajo močan signal Putinu.

Evropa se pripravlja na morebitne vojaške konflikte, kar dokazujejo tudi najnovejša dogajanja. Britanski premier Keir Starmer in nemški kancler Friedrich Merz sta v Londonu podpisala največji bilateralni sporazum med Nemčijo in Združenim kraljestvom po drugi svetovni vojni. Dogovor se osredotoča na poglobljeno obrambno sodelovanje, kar je posledica vojne v Ukrajini in zmanjšane vpletenosti ZDA. Sporazum vključuje tudi širše področja prijateljstva, od obrambe do transporta, in predstavlja prvi obisk Friedricha Merza v Londonu kot kanclerja. Ta dogodek potrjuje resne priprave Evrope na morebitne vojaške konflikte.

Romunija in Ukrajina načrtujeta skupno proizvodnjo brezpilotnih letal, pri čemer bi se proizvodnja začela leta 2026, če bo sporazum odobren. Romunsko obrambno ministrstvo namerava po prodaji teh dronov drugim evropskim državam. Novico je objavil televizijski kanal Digi24.

V evropski javnosti narašča zaskrbljenost zaradi hitrega oboroževanja Nemčije. Živa so še močna sečanja na tragično evropsko zgodovino v dveh svetovnih vojnah, hkrati pa se pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo v vojaško močni Nemčiji na oblast prišla skrajna desnica. Še posebej je izpostavljena skrajno desna stranka AfD, katere morebitni prihod na oblast sproža strahove po celotni Evropi.

Nemška vlada je potrdila osnutek zakona, ki naj bi pospešil postopke načrtovanja in nabave za Bundeswehr, nemško oborožene sile. Ukrep, ki sta ga predstavila ministra za gospodarstvo in obrambo, cilja na poenostavitev postopkov za obrambna podjetja, vključno z možnostjo predujmov za začetek proizvodnje. Ta poteza je odziv na negotovo ameriško zavezanost evropski varnosti in predstavlja korak k krepitvi obrambnih zmogljivosti države.

Nemška vlada je potrdila osnutek zakona, ki naj bi pospešil postopke javnih naročil za vojaško opremo. Cilj Berlina je okrepiti oborožene sile v luči negotovosti glede zavezanosti ZDA evropski varnosti. Spremembe naj bi omogočile hitrejši nakup orožja z obidom dolgotrajnih razpisnih postopkov. Kritiki pa opozarjajo na morebitno tveganje nepoštenega dodeljevanja pogodb in korupcije.

Varnostne razmere v Evropi so dosegle najvišjo stopnjo zapletenosti in tveganja po drugi svetovni vojni. Ključno vprašanje je, ali obstaja razlog za zaskrbljenost glede morebitnih novih vojnih ambicij Rusije. Stanje zahteva pozorno spremljanje in analizo.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da naj bi Rusija leta 2027 postala pripravljena na vojaško konfrontacijo z Evropsko unijo. Po poročanju Polskiego Radia je Tusk navedel, da gre za informacije, ki izvirajo iz poveljstva Nata, britanske obveščevalne službe MI6 in Pentagona. Te obveščevalne službe naj bi kazale na to, da bodo Rusi pripravljeni na napad na Evropo že omenjenega leta, kar predstavlja grožnjo tudi za Poljsko.

Ruski predsednik Putin naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, vendar le pod enim, kot je navedeno, "neizvedljivim" pogojem. Kljub temu naj bi po poročanju turškega zunanjega ministra Hakan Fidana, obe strani dosegli "načelno soglasje" o morebitnem srečanju predsednikov, kar pa je Kremlj označil za "preuranjeno". Medtem je 41 držav članic OVSE aktiviralo "Moskovski mehanizem" zaradi poročil o slabem ravnanju Rusije z ukrajinskimi vojnimi ujetniki.

Obstaja možnost, da bodo ZDA zmanjšale število vojakov v Evropi za do 30 %, kar bi lahko povzročilo zgodovinske spremembe na celini. Nemčija aktivno lobira, da bi preprečila drastično zmanjšanje ameriške vojaške prisotnosti na svojem ozemlju. Politico poroča, da ZDA trenutno izvajajo globalni pregled svojih oboroženih sil, pri čemer nekateri opozarjajo, da bodo Američani sčasoma zmanjšali svoje vojaške obveznosti v tujini.

Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer je v oddaji "ZiB 2" na avstrijski televiziji ORF priznal, da je bila odprava obvezne vojaške službe v Nemčiji napaka. Opozoril je na naraščajočo šibkost Evrope in območje zahodnega Balkana označil za "geopolitično puščavo". Fischer je avstrijsko nevtralnost označil za "fosilizirano" in Avstrijo pozval k novi definiciji le-te, medtem ko je sam priznal, da bi Nemčija v primeru konflikta z Rusijo verjetno ostala nevtralna, kar pa po njegovem mnenju ni več primerna drža v današnjem času.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.